petek, 15. april 2011

Odhod in podelitev priznanj




Stezosledci 2.

V petek smo kot ponavadi delali v dveh skupinah. Na vrsti je bilo nadaljevanje stezosledcev s prejšnjega dne. Po včerajšnji teoretični predstavitvi življenja živali, ki je potekala v učilnici, je danes sledila bolj praktična predstavitev. Najprej smo si ogledali kratke posnetke kamere, ki je posnela živali na krmišču. Sledil je odhod v gozd, kjer smo iskali sledi, ki jih živali puščajo na drevesih in tleh. Obiskali smo tudi krmišče medveda in mu nastavili nekaj obglodanih jabolk, ki smo jih v ta namen hranili skozi cel teden. Seveda medveda nismo opazili.

Kaja Štante







Veslanje

Zadnji dan smo veslali.
Kanuje in vso opremo smo odnesli do reke Rak. Po uvodnih navodilih in napotkih za varnost smo se razvrstili v trojke. S pomočjo učiteljev smo sedli v čolne in že smo veslali. Čas je prehitro minil in kanuje smo odnesli nazaj.
Odšli smo na kosilo, pospravili svoje stvari in se odpeljali proti domu.

Špela Zupanc


četrtek, 14. april 2011

Zaključni večer

Zadnji večer smo odšli na slepo stezo, nato pa smo se v jedilnici igrali različne igre. Čeprav smo si zelo želeli, da bi bil zaključni večer plesni večer, smo se kljub temu vsi zelo zabavali.

Tea Jeršič






Orientacijski tek

Učitelj nam je najprej dal navodila za orientacijski tek, nas razdelil v skupine po 3 ali 4 ter vsaki skupini dal kompas, zemljevid, svinčnik in štartni list. Po skupinah smo štartali v triminutnem intervalu in se takoj podali v iskanje kontrolnih točk, na katerih so bila vprašanja. Povezana so bila z znanjem, ki smo ga pridobili med tednom. Ko smo našli vseh 14 kontrolnih točk ter odgovorili na vprašanja, smo se čim hitreje vrnili v dom, kjer smo izvedeli čas našega iskanja in oddali odgovore. Zmagovalna ekipa, ki je na največ vprašanj odgovorila pravilno, bo znana jutri zjutraj, ko bodo učitelji razglasili rezultate.

Rok Perme in Lan Vunderl




Plezanje

Dopoldan smo plezali v naravni steni. Najprej nam je učitelj razložil, kako si zapeti plezalni pas in namestiti čelado. Nato nam je plezalni pas pripel na klin in že smo varno plezali. Na vrhu stene nas je čakal "brezplačen avtobus" - varovana vrv, po kateri smo se počasi spustili do sošolcev.

Severin Jarh









Stezosledci

Ali se bojite sledov živali?
V učilnici smo si ogledali odtise medveda, zajca, divjega prašiča, risa,... Navdušile so nas nagačene živali, medvedja šapa in človeška ribica. Prisluhnili smo njihovim usodnim zgodbam. Gospa učiteljica nam je tudi pokazala različne posušene iztrebke. Ura je bila za vse nas izredno zanimiva in poučna.

Petra Šuhel in Adrijana Gašpar








Prosti čas

Prosti čas, čeprav ga nimamo na pretek, je nekaj najboljšega v šoli v naravi. Takrat smo vsi  še posebej dejavni. Dekleta igramo družabne igre, fantje pa košarko, nogomet, namizni tenis ali si podajajo frizbi.

Žaja Kaiser





Reka Rak

Glede na to, da je dom blizu reke Rak, je bilo na urniku tudi raziskovanje le-te. Tako smo nekateri na noge nataknili gumijaste škornje in začofotali v reko. Najprej smo izmerili temperaturo vode in s cedilom poiskali rečne živali. Nekateri so imeli srečo in ujeli celo žabo. Ujete živali je učiteljica dala v lončke z vodo in povedala nekaj njihovih lastnosti ter jih poimenovala. Našli smo ikre, ličinke enodnevnic, postranice in vodne drsalce. Pred odhodom smo jih vrnili v njihov življenjski prostor.

Tadeja Čander









sreda, 13. april 2011

Uršulin večer

Današnji večer smo preživeli nekoliko drugače. Vsaka soba je sestavila točko za večerni program. Najbolj zabavni in smešni sta bili točki fantov iz a razreda, ki so plesali, ter pevski nastop fantov iz b razreda. Meni je bila najbolj všeč točka, kjer so se predstavili fantje in punce oblečeni v nasprotne spole.
Večer smo zaključili z zabavnima igrama spogledovanje in vrelni mehurčki. Všeč mi je bilo, da so se nam pri igri pridružili tudi učitelji.
Večera zagotovo nikoli ne bom pozabila. Zelo se že veselim jutrišnjega večera, saj me zanima, kakšno presenečenje so nam pripravili učitelji.

Aneja Požežnik



Od Kotla do Tkalca

Na poti do Tkalca smo se najprej povzpeli na Veliki naravni most, kjer smo opazovali reko Rak. Nato nas je pot vodila do cerkve sv. Kacijana. Ob njej se je nahajala vasica, kjer so se v preteklosti ustavljali furmani, ki so vozili les. Ko smo se vračali, smo si ogledali jamo Tkalca. Ime je dobila po tkalcu, ki je vsako nedeljo skrivoma tkal.
V spominu nam je ostalo zelo veliko mravljišče. Nekateri smo položili roko nanj. To je bilo zanimivo doživetje.

Nermin Haljeta




Lokostrelstvo

Na lokostrelskem igrišču nas je navdušil predvsem Zen. Je edini, ki je v 17. letih lokostrelstva v CŠOD Rak zadel 3 puščice zapored v rumeno sredino in tako osvojil 300 točk. Prejel je priznanje za 1. mesto.

Rok Romih

Unška koliševka

Danes dopoldne smo se odpravili na ogled Unške koliševke. Koliševka je star izraz za udorno jamo. Do nje smo prišli po rovih, ki so jih zgradili italijanski vojaki med obema vojnama. Rovov je bilo okrog 15 km, vendar so jih zalili z vodo in zabetonirali. Za ogled je ostalo samo 1,5 km. 
Koliševka je globoka 140 m. Dno je v mrazišču, zato tam najdemo alpsko rastje. 
Na poti so nam učitelji pokazali, kako velika skupina naenkrat hitro varno prečka železniško progo ali cesto. Videli smo tudi krmišče za gozdne živali. Avtomatizirana naprava ob določenem času raztrosi hrano za živali.
Bil je lep dan, uživali smo na svežem zraku in v lepi okolici.

Zen Lednik, Rafko Štefanič, Davor Kaučič

torek, 12. april 2011

Topografska orientacija

Ura topografske orientacije je bila zanimiva in hkrati koristna. Izvedeli smo nekaj novega ter ponovili ali obnovili znanje prejšnjih let: orientacija s pomočjo nebesnih teles, naravnih značilnosti in tehničnih pripomočkov. Učiteljev pristop nas je vodil preko naših razmišljanj in trditev do pravilnih odgovorov. Na koncu smo naredili vajo na terenu in s tem končali priprave na orientacijski tek, ki bo potekal v četrtek.  

Ivana Milutin
 



 

Bogastvo gozda

Ali mislite, da ne morete preživeti v gozdu? Potem se motite. Danes smo ugotovili, da lahko v gozdu preživimo tudi brez hrane. Spoznali smo kar precej užitnih rastlin. Ena izmed teh rastlin je tudi mokavec, iz katerega pridelamo moko za peko kruha. Čemaž je po okusu in vonju podoben česnu, najbolj pa so nam teknili mladi listi bukve. Nekatere zdravilne rastline so poimenovane po človeških organih (npr. pljučnik, jetrnik). Rastline smo tudi poskusili in se naučili, kako ločiti strupene od užitnih. 
S to izkušnjo bomo morda lažje preživeli ob pomoči bogastva gozda.   

Jan Sabadžija




Fotoreportaža: Cerkniško jezero / Zelške jame 2.

ponedeljek, 11. april 2011

Nočni sprehod

Nekaj moči nam je zaradi dobre kondicije še ostalo in po dobri večerji smo se odpravili na nočni sprehod. Ves čas nas je spremljala zelo svetla luna. Pot nas je vodila do mostu želja, kjer smo spoznali legendo o logarju in graščakovi hčerki Ernestini. Tudi mi smo izbrali svoje želje, v reko vrgli kamenček ali paličico, a želje so ostale skrivnost. Sprehod je bil tudi poučen, saj smo se seznanili s pravili obnašanja v naravnem parku Rakov Škocjan.
Na poti smo se tudi zabavali in čas je hitro minil. Okoli devete ure smo se vrnili v dom, kjer smo se pripravili na nočni počitek.

Tina Šklebek in Staša Banjeglav


 

Ogled makete Cerkniškega jezera

S kolesi smo se odpeljali do Cerkniškega jezera, ki je trenutno še vedno presahnjeno. Učitelj nam je na cilju pokazal drvake in nam razložil, kako in s katerimi pripomočki so jih izdelovali. Ogledali smo si maketo Cerkniškega jezera in tako s pomočjo prikaza videli, kako jezero po 3 dnevnem deževju nastane in kako presahne. 
Prekolesarili smo 18 km.

Tea Jeršič    

Priprave na varno vožnjo

Ustrezno opremljeni

Postanek ob presahnjenem jezeru

V delavnici drvakov

Zanimiv prikaz  kraškega fenomena - živa maketa Cerkniškega jezera

Obisk Zelške jame

Danes je 2. skupina odšla na pohod do Zelških jam. Pot ni bila tako naporna. Hodili smo po ravnem in strmem. Ko smo prišli do jam, se nam je prikazal fantastičen razgled. Vsi smo nekaj časa navdušeno strmeli v globino, nato pa smo se odpravili še globlje. Tam smo imeli kar veliko težav s spolzkimi kamni, ki so nam bili v veliko napoto. Učiteljica nas je vodila v jamo, kjer smo za trenutek občutili trdo temo. Nato nam je pripovedovala o kapnikih in o življenju v jami.
Za vse je bila to zanimiva dogodivščina, saj skoraj nihče še ni bil na takšnem kraju.
Ponedeljek se je tako začel zelo poučno, a hkrati zabavno.

Larisa Jeknič